Ker sem imela toliko obveznosti, da sem enostavno pozabila na dan žena, me je zato spomnil moj mož. Zgodaj zjutraj me je prebudil vonj po kavi in takoj sem vedela, da to ni običajno jutro. Ko sem vstala, sem ga najprej vprašala, ali ni mogel spati, šele potem, ko sem videla njegov nasmeh, sem začela razmišljati, ali sem na kaj pozabila.
Dan žena!
Kako sem lahko pozabila na dan žena, mi še danes ni čisto jasno. Ker je bila nedelja, me je mož povabil na kosilo. Lahko samo povem, da midva resnično ne hodiva na kosila, tokrat pa se je mož odločil drugače.
Ko sem že mislila, da bova šla na kosilo v restavracijo v našem kraju, me je presenetil in odpeljala sva se do prestižne restavracije, kjer je bilo res lepo in kjer je bila fantastična hrana. Lahko rečem, da v tako lepi restavraciji še nikoli nisem jedla. Ko sem vprašala moža, zakaj se je letos tako potrudil, mi je lepo povedal, da sem zanj vedno bila naj pomembnejša, a da nisva imela denarja in si tega nisva mogla privoščiti.
Povedal mi je tudi, da me bo sedaj vsako leto razvajal in naj se kar privadim. Seveda sem bila srečna. Videla sem, kako zelo rad me ima in kako zelo ceni to, da sva toliko let skupaj, kljub temu da nama ni bilo vedno lepo. Seveda sem tudi jaz poskrbela zanj na dan mučenikov in mu kupila lepo darilo, kajti dobro vem, kaj je njemu všeč.