Prišla sem v obdobje, ko sem hotela preživeti aktivno zimo, imela sem dovolj lenih let za sabo, ker enostavno nisem imela časa, niti denarja, da bi drugače živela, zato pa sem se tokrat odločila za tek na smučeh, ker sem hotela živeti polno, dovolj je bilo tega lenega obdobja, brez adrenalina.
Kot otrok sem bila športnica in ko sem odrasla, je imelo vse prednost pred športom, moje telo pa je hrepenelo po športu. Ampak življenje prinese svoje, vse drugo je imelo prednost pred tem, tako sem nase pozabila. Prihajala pa je zima, ko sem si obljubila, da si bom privoščila tek na smučeh in to celo enotedenski oddih nekje na smučišču v hotelu, to so bile moje želje.
Ker sem vedela, da če si ne bom rezervirala prenočišča že prej, je veliko možnosti, da bom našla izgovore in spet ne bom nikamor šla. Tako sem pravočasno rezervirala prenočišče in si nabavila vse potrebno za tek na smučeh, tako nisem imela več izgovorov, da to zimo ne grem nikamor.
Dnevi so tekli in moj datum rezervacije se je približeval, imela sem toliko dela, bila sem prehlajena, vse skupaj mi je šlo narobe in niti pomisliti nisem hotela, da moram čez en teden na dopust. Ta rezervacija prenočišča je bila res tista, ki me je prepričala, da sem čez en teden stala pred hotelov in začela uživati svoj dopust. Ta teden je bil rezerviran za tek na smučeh. Tako zelo sem uživala v vsakem trenutku, da sem včasih dobila solzne oči od sreče. Šele takrat sem videla, kako zelo sem to potrebovala in kako vsak človek potrebuje nekaj zase.
Moji dnevi so bili prekrasni, tek na smučeh mi je dal svobodo, te proge, sonce, samota, sneg in zvečer razvajanje v hotelu, to je bil zame zadetek na lotu, napolnila sem si moči za celo leto naprej, tek na smučeh pa je še kako prebudil moj športni duh v telesu.