Življenje teče in včasih bi si morali vzeti nekaj časa zase, kajti stres v službi lahko doživljamo vsak dan in to se počasi kopiči, če si ne znamo vzeti časa zase. Nekateri mislijo, da lahko delajo tako tempirano od jutra do večera skozi, ker so mladi in ker zmorejo, vendar vseeno se to počasi nabira in potem izbruhne.
Takšen je tudi moj mož. On misli, da bo lahko v nedogled delal od jutra do večera in da mu to nič ne škoduje, jaz pa sama opažam, da mu je ta stres že prišel do živega, saj je postal kar živčen in nima več toliko potrpljenja, kot ga je imel včasih. Pa poznate tiste ljudi, ki skoz delajo in potem pričakuješ tisti lepi dopust z njimi, oni pa potem zbolijo. To je že kar znano dejstvo in tako je tudi pri njemu.
Zdaj sem že navajena, da se dopustov z njim sploh ne veselim več, ker čakam, da ne bo zbolel in če ne zboli smo vsi srečni.
On se ne zaveda, da takšno tempirano življenje, ko on živi, prinaša v njegovo življenje vsakodnevni stres in moral si bo stvari razbremeniti, ker tako ne bo več zmogel. To ni bistvo življenja, če imaš seveda družino doma , ko te čaka. Tako otroci rastejo brez njega, jaz sem se že pošteno odtujila, on pa še kar misli, da je tako prav. Pa ni, sploh pa se ne zaveda, kako ga je stres že spremenil in kako ga še bo. Vsaka stvar doma ga živcira, nima potrpljenja, je ukazovalen, ona pa še kar misli, da je vse idealno. Ne ni, vsi zaradi njega doživljamo stres, ker to več ni on.
Življenje teče hitro in ne splača se živeti samo za službo, ker to ni življenje. Vsak bi moral vedeti, da zaradi tega, ker ima stres v službi potrebuje sprostitev, da bo lahko na dolgi rok delal normalno in zdravo. …