Oče je že vrsto let lovec in zadnje čase ima novo navado, ki se ji reče zalaganje izdelka, ki naj bi bila termovizija ali kakorkoli se že temu reče pravilno. Velikokrat sem ga že slišala, kako se je pritoževal nad tem, kje je termovizija, ker jo je nekje založil in potem je bil ves čas v iskalni akciji, dokler tega ni našel. Na koncu je ugotovila, da tega ni dal v nahrbtnik, ampak je pustil to nekje v avtomobilu.
Potem pa seveda pride tudi obratna situacija in se termovizija nahaja v nahrbtniku medtem, ko to vneto išče po avtomobilu prepričan, da se je nekam skrila. Ne vem točno, v kakšnem začaranemu krogu se je znašel, ampak očitno se je zapletel in se bo to še nekaj časa dogajalo, da mu bo termovizija povzročala takšne preglavice. No, tukaj mu žal ne znam kaj preveč pomagati, ker ne vem, kje je kaj, saj ima ob vos kontrolo nad tem, kaj kam pospravi. Isti dan, ko sem se preveč šalila na njegov račun glede iskanja, se je tudi meni pripetila manjša nevšečnost in sem izgubila oziroma založila svoj telefon. Seveda so mi vsi spametovali, da me bodo poklicali nanj in se bo našel. Ampak niso pa vedeli, da sem sem in tja zelo pametna in dam telefon čisto po tiho. In tako se je moj telefon iskal še dlje časa, kakor pa se je iskala termovizija od očeta kadarkoli prej.
Na koncu si je tudi moj telefon srečno našel in za vsak primer sem povečala glasnost. Sedej je še skoraj ene mesec, odkar je moj telefon vedno na glas in ga nikoli več ne dam po tiho, ker je bilo tisto iskanje preveč nadležno in še res sem čakala en zelo pomemben klic, ki sem ga skoraj zgrešila zaradi tega. Od zdaj naprej bom raje spoštljivo tiho, ko se bo očetova termovizija zopet kam založila.