Takoj, ko je zima zapustila naše kraje in je prišla pomlad, sem začel nabirati kolesarsko kondicijo.
S prijatelji smo dogovorjeni, da bomo v začetku junija opravili tridnevni kolesarski maraton. Plan je, da štartamo na slovenski obali, po soški dolini sledi vzpon na Vršič ter spust do Kranjske gore in po italijanski strani nazaj proti domu. Bovec bo naša prva postaja, kjer bomo tudi prespali, druga postaja pa bo nočitev na tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo.
Zadnji dan pa samo še spust do morja. Priprave so v polnem teku. Vsak dan prekolesarim skoraj sedemdeset kilometrov. Zadnji mesec pa bom dal poudarek še na kolesarjenje v hrib. Je v naši bližini kar nekaj zavidanja vrednih strmin, ki so skoraj podobne vzponu na Vršič, samo dolžina ni takšna, naklon pač. Naš sponzor apartmaji Bovec so nam zagotovili prenočišče prav v središču mesta, z zaklenjeno garažo, kjer bomo lahko varno pustili naša kolesa čez noč, da nam jih kdo ne ukrade. Pa je prišel čas štarta. Petek, ura šest zjutraj. Vsi štirje pripravljeni na štart s carinskega pomola. Naše drage nam pomahajo v slovo, zvečer se dobimo na prvi postaji. Čaka nas sto štirideset kilometrov kolesarjenja po lokalnih in magistralnih cestah do mesta Bovec.
Do Gorice bomo kolesarili po slovenskem krasu, od vasi do vasi, vedno počasi navkreber. Od Gorice naprej pa po glavni cesti do prvega cilja. Noge so že malček utrujene in mišice že počasi pečejo. Končno usmerjevalna tabla z napisom Bovec. Še slaba ura pritiskanja na pedala kolesa in prileglo se bo mrzlo pivo na cilju. Še zadnji vzpon in ovinek in mesto se nam pokaže v vsej svoji lepoti.
Poiščemo naš apartma, pospravimo kolesa v garažo in direktno na teraso bližnjega lokala, kjer že sedijo in nas čakajo naše boljše polovice. Štirje vrčki hladnega piva nas že čakajo na mizi. Prva tretjina poti je uspešno zaključena.…