Moja mama ima epilepsijo že res od malih nog. To je stvar, ki jo spremlja že več kot 30 let in definitivno je imela zelo veliko problemov. Napadi so nekaj, kar ima še dandanes in ravno zaradi tega je zelo težko dobila zaposlitev. V zadnjem letu je bila beseda zpiz res zelo pogosto beseda pri njej. Ko je ugotovila, da zaposlitve enostavno ne bo več. Dobila se je seveda želela zanesti na invalidsko upokojitev. Invalidska upokojitev je definitivno nekaj, kar zelo veliko ljudi ne more dobiti kar tako. Ravno zato se je velikokrat zanesla na zpiz in tam je morala najprej urediti zelo veliko perja. Ko je končno bila kandidatka za to, da je lahko invalidsko upokojena, smo bili vsi presrečni. Dobila je papirje od zpiz in preko njih je ugotovila, da bo v zelo kratkem postala invalidska upokojenka.
Vsi skupaj smo bili res zelo veseli in malce nam je odleglo, hkrati pa smo imeli razlog za malo heca. Zelo smešno nam je bilo, da je naša mama, ki je res zelo mlada, bila upokojena. Velikokrat smo se o tem tudi hecali in definitivno smo se zelo lepo nasmejali. Moji mami se je odvalil zelo velik kamen iz njenih ramen, saj je končno lahko zadihala. Končno je lahko bila brez skrbi in seveda je dobivala tudi nekaj denarja, zato da je lahko poskrbela sama zase. Vsi smo bili zelo veseli, da je končno lahko zelo lepo in normalno živela naprej. Glede na to, da ima skoraj vsak dan napadejo, smo seveda želeli, da je vsaj do neke meje srečno in da ne rabi skrbeti glede zaposlitve ali karkoli podobnega. Vsi skupaj smo bili zelo ponosni nanjo, saj je sama urejala vse papirje in si je to res močno želela. Na koncu ji je tudi uspelo in res ne bi morali biti bolj ponosni nanjo.…