Bila sem na kavi v manjši kavarni na obrobju mesta, ko sem čakala, da bo ura toliko, da lahko grem na sestanek, vmes sem, pa poslušala neke tehnične stvari okoli tega, kako poteka elektroerozija in zakaj se nekaj ni moglo narediti tako, kot je želela stranka.
Za sosednjo mizo so sedeli neki strokovnjaki na tem področju, in ker so imeli en izziv na tem področju, so se zelo glasno pogovarjali o tem. Pravzaprav sem celoten pogovor slišala do potankosti in če bi malce bolje razumela, kaj je elektroerozija, bi po vsej verjetnosti točno lahko vedela, o čem se pogovarjajo. Ker je pa elektroerozija nekaj kar do takrat niti nisem vedela, da obstaja, pa seveda ne vem niti približno, kje in zakaj so imeli kakršenkoli izziv. Še to, da sem si lahko zapomnila besedo elektroerozija, sem jo morala kar nekajkrat slišati, saj sem najprej zaznala, popolnoma drugo besedo. Čez čas sem pa končno le razločila pravo besedo, ki se neprestano ponavlja in slišala besedo elektroerozija, ki sem jo šla takoj preverit na splet, da sem preverila, ali ta beseda pravzaprav zares obstaja.
Ko sem ugotovila, da beseda pravzaprav tudi zares obstaja, sem seveda malce več prebrala o tem, ampak, ker sem prvič slišala za to in karkoli prebrala o tem mi seveda ni bilo prav nič jasno, o čem je pisalo. Vedela sem le to, da je to postopek za obdelovanje kovin in prav nič več mi ni bilo razumljivo iz tega članka.
Na kavi sem bila slabe pol ure, ko je bila ura končno prava, da sem lahko odšla na sestanek, ki sem ga čakala. Ker je bil prvi sestanek v dnevu, sem se odločila, da bom prišla prej tja ravno iz tega razloga, ker sem želela najprej na kavo in ker sem vedela za to kavarno. Nisem si pa mislila, da bom tukaj izvedela toliko o tem, kaj je elektroerozija in se naučila še nekaj novega, pa čeprav na pol.…