Če greš na rafting, potem je rešilni jopič obvezna oprema. Priti koncu poletja smo namreč šli na rafting in seveda smo vsi morali imeti oblečen rešilni jopič, ker se lahko pripeti kakšna nezgoda in ker je voda zelo deroča brez tega ne bi nihče preživel padca v vodo. Na srečo se ni nihče prevrnil v vodo in smo vsi preživeli, celoten spust po soči. Čeprav priznam, da je bilo kar stresno večino časa. Ampak je bil kljub vsemu prijeten stres. Na trenutke je bilo zelo razburljivo v pozitivnem smislu, sem in tja je bil pa tudi kakšen del ko smo se vsi bali, da se bomo prevrnili v vodo.
Temperature so bile kar visoke, tako, da nas vsaj ni bilo strah, da bi nas zeblo. Soča je vseeno precej bolj hladna od običajnih rek in vem, da tudi v tistih temperaturah ne bi bilo dobro biti v Soči, ampak vseeno pa ne bi bilo tako hudo kakor pa, če bi, se kaj takega zgodilo, spomladi ali v jeseni. Ampak dokler so bili rešilni jopič na vseh primerno nameščeni, smo bili vsi varni. Vsaj tako so nam rekli. In vsi smo vsekakor imeli varno pritrjen rešilni jopič, da smo bili zaščiteni.
Rafting na Soči je bilo res fantastično doživetje in prav vesela sem, da sem končno šla na nekaj takšnega. Vedno bolj so mi všeč adrenalinski športi, ker mi dajo tako veliko energijo, kot nobena druga stvar. Včasih sem bila večkrat na kakšnih takšnih izletih in sem se mnogo bolje počutila, kakor pa zadnja leta, ko nič kaj takšnega ne počnem. Tako, da je bil tale rafting, več kot dobrodošel. Nujno se moram odločiti kmalu še za kaj podobnega, ker res potrebujem adrenalin. Šele zdaj sem videla, kako zelo. Čeprav some vsi znanci, ki nikoli niso šli na rafting, prepričevali, da je zelo nevaren, kljub temu da te rešilni jopič varuje, sem se vseeno določila za to. …