Moj oče ima ribnik, katerega bom kasneje dobil jaz. Ogromno časa je na ribniku in res je lepo, poti so urejene, vse polno je cvetic, hiška je pravljična, vse skupaj izgleda prekrasno. Ko vse to urejaš je res potrebna delovna zaščita, kajti kar hitro se lahko poškoduješ, še posebej pri delu z drevesi in čiščenjem ribnika, ki naju čaka vsako pomlad.
Prav spominjam se prvič, ko me je prosil, če mu pomagam pri spomladanskem čiščenju vej iz ribnika, nisem se dobro pripravil in tako sem imel cele popraskane roke in še drugje po telesu sem bil popraskan, delovna zaščita bi mi še kako prav prišla, pa je nisem imel. Tako sem prvič čistil v čisto napačnih oblačilih in kasneje mi je bilo še kako žal. Tudi on ni imel prave zaščite, ki bi jo potreboval, zanj nikoli ni bila pri nobenem delu pomembna delovna zaščita, a ko se je poškodoval, pa je bilo vse narobe.
Vsa leta naprej sem se jaz pripravil, v hiški je bila pripravljena delovna zaščita in vedno, ko me je kaj rabil, sem prišel na ribnik, oblekel obleko in začel pomagati, pa tudi če je rekel, da je za 5 minut, ker nikoli ni bilo samo za 5 minut, vedno se je zavleklo v več ur. Na ribniku sem rad delal, najlepše mi je bilo, ker je bila res velika ravnina in prav lepo je bilo videti.
Moj oče je to vse naredil s svojimi lastnimi rokami, ta ribnik, ko ga je kupil še zdaleč ni bil ribnik, kot je videti sedaj, res je, da bi mu delovna zaščita prikrajšala marsikatero poškodbo, a je ni nikoli nosil, vedno je delal brez opreme, brez rokavic in marsikdaj je prišel domov opraskan, poškodovan po nepotrebnem, ker bi mu delovna zaščita vse to preprečila.
…