Z očetom smo včasih res veliko prehodili. Vsak dan sva konstantno hodila na sprehode in uživala maksimalno. Bila sva na Šmarni gori, hodila po hribih doma in predvsem uživala. Ko smo se preselili na vas sva imela še več priložnosti odkrivanja novih poti in novih izzivov. Bilo je res super obdobje, ki pa se je žal malce spremenilo. Naenkrat ni več želel hoditi ven niti na sveži zrak niti pred hišo.
To mi je bilo vse skupaj seveda malce sumljivo in prepričana sem bila, da mi ne pove vsega. Enkrat sem ga šla vprašati in spraševala sem ga dokler mi ni povedal. Vedno je rekel nič, tokrat pa nisem obupala. Prepričala sem ga da mi pove. Rekel je le eno besedo. Artritis. Ni mi bilo najprej jasno kaj misli s tem in potem mi je situacijo malce obrazložil. Rekel je da ga dejansko boli in da ne ve kaj naj naredi. Šla sem malo po spletu prebrskat artritis. Našla sem res marsikaj a še vedno nisem izvedela kako pomagati. Potem pa sem seveda še malce prebrskala in našla neko potencialno rešitev. Oče je bil čez nekaj tednov boljši, zato sem se odločila da ga povabim na sprehod okoli hiše. Strinjal se je in po zelo dolgem času je končno stopil na svež zrak in užival spet z mano.
Čez čas pa sva spet začela hoditi na najine sprehode, pohodi pa bodo morali še malce počakati. Ugotovila sem da mi mnogo ljudi artritis. Nisem vedela da ima veliko ljudi, ki jih poznam, artritis. To seveda zelo dobro skrivajo, a rešitve vedno obstajajo. Nihče še ni obupal in res ni nobene potrebe po temu. Artritis se definitivno da premagati in tukaj nikoli ne mora biti konec. Samo malo je treba pobrskati po spletu ali pa povprašati osebnega zdravnika za kakšno informacijo več.
…